Rovinj, 28. 7. – 3. 8. 2024
V okviru projekta Erasmus+ sem se udeležila 7-dnevnega izobraževanja v Rovinju. Tema izobraževanja je bila »Couching pri pouku nemščine kot tuji jezik«. Izobraževanje je potekalo v nemškem jeziku, ker je bila predavateljica Marta Kojnok iz Berlina. Ostale dejavnosti – druženja in ekskurzije so potekali v angleškem jeziku.
Izobraževanje je potekalo predvsem praktično, s primeri, ponazoritvami z nekaj teoretičnih napotkov. Udeleženci smo dnevno trenirali, kaj pomeni biti dober »Couch« in kako voditi uspešne pogovore z učenci in starši.
Ob teh pogovorih smo se dotaknili različnih vsakdanjih tem kot npr. da se učenec ne želi učiti tujega jezika ali da se učenec ne zna učiti iz učbenika ipd. Prav tako smo simulirali različne pogovore s starši.
Po seminarju smo se udeleženci vsak dan družili ob različnih aktivnostih, ki so jih izvajalci izobraževanj pripravili za nas. Imeli smo kviz večer, escape-room in druženje ob glasbi in dobri hrvaški hrani.
V spominu mi ne ostane le seminar, ampak predvsem nove kolegice, ki sem jih spoznala in s katerimi si tudi po seminarju izmenjujemo veliko izkušenj ter se dogovarjamo za nadaljnja sodelovanja v okviru različnih projektov.
Sandra Horvat
Tenerife, 15.–19. julij 2024
Julija sem se udeležila delavnic na temo kreativnih metod poučevanja in razvijanja socialnih veščin pri otrocih. Tečaj so organizatorji pripravili zelo skrbno in spoznala sem ogromno koristnih aktivnosti za spodbujanje komunikacijskih veščin otrok, metod, kako spodbujati empatijo in medosebno povezanost v razredu, kako biti aktivni poslušalec in se aktivno vključiti v skupino ter v njej odprto, tvorno sodelovati. Vse dejavnosti smo preizkušali z izkustvenim učenjem, z vajami, s katerimi opolnomočimo samopodobo otrok, da se bodo zmogli samostojno spopadati s problemi. Vaje so preko igre spodbujale razvoj različnih vrst inteligence in veščin. Krepitev motivacije za sodelovanje je ključnega pomena za ustvarjanje pozitivnega in vključujočega učnega okolja. Naučili smo se različnih vrst kreativnih učnih metod (temeljijo na umetnosti, sodelovalnem učenju …), ki spodbujajo zmožnosti izražanja sebe z umetnostjo in povečujejo ustvarjalnost pri reševanju problemov z nenavadnimi, izvirnimi rešitvami.
Ob tem smo spoznavali tudi raznolike naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti vulkanskega otoka ter kako naravne danosti Tenerifov s pridom izkoriščajo tudi v SOS-otroških ekovaseh (SOS-village). Ta projekt v Španiji uspešno skrbi za varno odraščanje otrok iz težkih socialnih okolij že od 1992. V eni izmed ekovasic/ekokmetij v okviru projekta SOS-village s svojimi skrbniki živijo otroci (od 6 do 18 let), ki ne morejo živeti s svojimi starši (nespodbudna domača socialno-ekonomsko okolje). Tako živijo v družinskih skupnostih s po 6 otroki in s tremi skrbniki, ki so z njimi izmenjaje ves dan. Skupaj opravljajo domača gospodinjska opravila, gojijo rastline, skrbijo za domače živali, se učijo za šolo, eksperimentirajo in izdelujejo nove stvari (hiše, ploščice …). Spoznali smo, kako lahko s celostnimi pristopi in horizontalno metodo poučevanja otroci s toplimi medosebnimi odnosi razvijajo svoje potenciale in se razvijajo v srečne, zdrave in samozavestne posameznike, ki se bodo socialno in poklicno integrirali v okolje brez slehernih težav.
V času bivanja na Tenerifih sem ves prosti čas izkoristila za spoznavanje naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ki jih na majhnem, a zelo raznolikem otočku kanarskega arhipelaga gotovo ne manjka (nekaj utrinkov v galeriji). Izobraževanje je bilo izredno poučno in uporabno predvsem za delo s svojimi učenci, zato bom novo pridobljene izkušnje z veseljem uporabila tudi v svojem razredu.
Barbara Meglič
Ko se šolska vrata za učence zaprejo za dobra dva meseca, imamo učitelji čas, da se strokovno izobražujemo tudi v tujini. V obdobju med 7. in 13. julijem 2024 sta se učiteljici Jasna Žižek in Vanja Kocjančič Kuhar udeležili izobraževanja v Rimu.
Na tečaju z naslovom Project-Based Learning (PBL) in Museums and Cultural Heritage Sites je bila rdeča nit izobraževanja projektno delo. Po začetnih predstavitvah in spoznavanju smo že spoznali osnove projektnega učenja. Cilj projektnega učenja je usvojiti neznane pojme izbranega vsebinskega področja ob uporabi elementov raziskovalnega pristopa, pri čemer so učenci osredotočeni na cilj izdelave projektne naloge ali razvijanje izdelkov. S pristopom aktivnega učenja so učenci spodbujeni k pridobivanju poglobljenega razumevanja učne vsebine in ne zgolj površinskega pridobivanja znanj. V okviru projektnega učenja izvajalec zavzame vlogo mentorja ali svetovalca – učence spodbuja, usmerja in jim pomaga pri realizaciji strategij, ki so jih privzeli ob načrtovanju projekta.
Ob tem smo imeli tudi terensko delo kjer smo s pomočjo aplikacije Goosechase raziskovali okolico in znamenitosti Rima. Sama aplikacija je enostavna za uporabo in za učence zelo zanimiva. Na interaktivni način učenci spoznavajo kulturno dediščino. Hkrati so takšne ure zanimive in si jih učenci zapomnijo. Na tečaju smo se seznanili z dostopnostjo digitalnih arhivov, ki jih lahko vključimo v projektno učenje. Vstopanje v bazo podatkov je enostavno in ga lahko vključimo v raziskovanje. Ob koncu tečaja so udeleženci sami izdelali načrt lastnega projektnega učenja, ki ga lahko uporabimo v novem šolskem letu.
Jasna Žižek
V začetku maja sem se odpravila na pripravljalni obisk v okviru Erasmus+ mobilnosti učiteljev na avstrijsko Koroško, v Globasnico. Ker nam je avstrijski šolski sistem v veliki meri všeč in ker želimo bolje spoznati dvojezično šolanje v Avstriji, smo s pomočjo gospe Romane Košutnik (ZRSS OE Slovenj Gradec) uspeli navezati stik s tamkajšnjo šolo in jih tudi obiskali.
Dan sen preživela na Ljudski šoli Globasnica (Volksschule Globasnitz), kjer sem prisostvovala pri pouku, opravila razgovor z ravnateljico Veroniko Terbuch in bila dejavna še v podaljšanem bivanju. Z gospo ravnateljico sva pripravili osnutek programa za načrtovan obisk učiteljev v jeseni kot sledenje na delovnem mestu. Popoldan sem si ogledala okolico in iskala kulturne in naravne znamenitosti, katere bomo ob obisku zagotovo obiskali. Obiskala sem tudi Srednjo šolo v Plibergu (Mittelschule Bleiburg) in se z ravnateljico, gospo Christine Meklin-Sumnitsch tudi dogovorila o obisku šole v jeseni. Ogledala sem si čudovito mestece Pliberg in okolico ter že načrtovala aktivnosti v času našega bivanja.
Ker bo naše delovno srečanje trajalo več dni, sem si ogledala še prenočitvene možnosti in druge aktivnosti. Zagotovo pa bomo v jeseni obiskali prestolnico Koroške, Celovec.
koordinatorica Monika Krančič
Meseca februarja sem se udeležila seminarja na francoskem otoku Gvadelup v Karibski Ameriki. Želja po dodatnem znanju, novih izkušnjah in navezovanju novih stikov je bila seveda primarna, a spoznavanje druge kulture, naroda in življenja na majhnem otoku pa dodatni izziv. Seminar je trajal kar 10 dni, kjer smo spoznavali otok, kulturo in življenje domačinov ter se podali novim izzivom, idejam in nalogam naproti. Sledil je smernicam našega projekta, ki temeljijo na večkulturnosti in internacionalizaciji ter vključevanju posameznih elementov medkulturnega dialoga v šolski vsakdan. Skupino smo sestavljale udeleženke iz Litve, Poljske, Slovenije in Nemčije in med nami so se stkale posebne in pomembne vezi, katere bomo zagotovo negovale v prihodnosti. In priložnosti za nadaljnja sodelovanja ne bodo zmanjkale. Naslov seminarja A Clasroom With A Door To The World pa je bil pravšnji, saj je delo potekalo dobesedno v učilnici na prostem, ob šumenju oceana pod palmami. Seminar je vodila izkušena učiteljica Rita iz Litve, ki že kar 15 let živi in izvaja seminarje na otoku. V začetku seminarja smo spoznale kuturo posamezne države in pripravile prigrizke, ki predstavljajo vsako izmed njih. Udeleženke so poskušale bučno olje in namaz iz bučnih semen, saj nekaj pokvarljivega ni bilo možno prinesti. Dnevi so hitro minevali, izkušnje pa so se kar nalagale… Ker se narava dobro prepleta s kulturo, sem svoje izkušnje povezala in strnila v spodnejm zapisu.
Lepše lokacije seminarja si res nisem mogla izbrati, saj se na tem 1600 km² majhnem otoku, kjer živi malo manj kot 400.000 prebivalstva, prepletata afriška in francoska kultura. Otok ima podobo metulja, ki ga sestavljata dve krili (Base-Terre in Grande-Terre), ločeni z ozkim kanalom, otok, kjer se stikata Karibsko morje na zahodu in Atlantski ocean na vzhodu. Območje leži v tropskem pasu, kjer je ugodnih 25 – 29°C in dokaj visoka vlažnost, kar daje dobre pogoje za rast tropskih rastlin. Večina prebivalstva je črnskega, potomci prebivalcev, ki so jih v prejšnjih stoletjih iz Afrike z ladjami pripeljali na plantaže kot delovno silo. Na otoku so že v preteklosti pridelovali sladkorni trs in banane, namenjeno predvsem izvozu, poleg tega pa proizvajajo pa sladkor in rum. Dandanes otok obiskujejo pretežno francozi iz Evrope in Kanade, ki preživijo kar dobršen del leta na eksotičnem otoku. Masovnega turizma ni, tu pa tam se le ustavi križarka na svoji poti po Karibih. Čeprav je čutiti veliko revščine, je življenjski standard dokaj visok, kar je bilo razvidno iz cen osnovnih življenjskih potrebščin. Presenetile so me cene tropskega sadja, ki niso nič nižje od naših, prav tako cene storitvenih dejavnosti ali turističnih storitev.
Predstava, da se odpravljam na sončen, peščen karibski otok, je ob prihodu hitro zbledela, saj sem prišla v času dežja, v revnejši predel in še povrh sprememba časovnega pasu (5 ur časovne razlike) je vplivala name. Ampak kaj hitro se navadiš na njihov tempo lahkotnega življenja, poležavanja na plaži in sedenja ob prijetnih glasbenih ritmih pozno v noč. Kultura pa govori povsem zase – nenavadna, drugačna, edinstvena. Ker smo bili na otoku v času karnevala, ki pomeni za njih poseben praznik, si ga je bilo potrebno tudi ogledati. Večurno sedenje in čakanje na ulicah največjega mesta Point-Pittre na prelepe karnevalske kostume s tipično glasbo in inštrumenti, je bilo vredno, doživetje pa nepopisno. Skupine so se v povorki predstavljale s svojimi fantastičnimi kostumi, ki temeljijo na tradiciji ter vsak po svoje izražajo način življenja. https://youtu.be/Lj1QRjBU_6E
V igranju na tipični inštrument gwoka smo se pod budnim očesom našega učitelja Edgarda Ferusa https://fb.watch/qNE3GSl4A4/? preizkusili tudi sami. In moram priznati, da ni lahko ujeti določene ritme, s katerimi se tamkajšnji otroci lahko rečem kar »rodijo«.
Zame kot geografinjo je bilo posebno doživetje obisk deževnega gozda, kjer se bohotijo mogočne drevesne vrste z najmanj tisočimi rastlinskimi vrstami, ki živijo ena z drugo v posebni simbiozi. Sobne rastline, ki krasijo naše domove in jih skrbno vzgajamo, so tam v naravnem okolju mogočne in nepredstavljivo lepe, da o cvetovih sploh ne govorim. Posebno doživetje je bilo raziskovanje koralnega morja, živalskih in rastlinskih vrst v njem ter doživeti v nekaj urah kar pet neviht. Snorkanje, tipično raziskovanje podvodnega sveta na območju atola in koralnih tvorb, je bilo dober izziv, ampak vreden vsakega vdihljaja. Otok leži na območju, kjer se stikata karibska in južnoameriška tektonska plošča, kar povzroča nenehno potresno delovanje, ki se sicer ne čuti prav posebej. Vulkansko delovanje v preteklosti pa je poskrbelo za čudovite tvorbe v laguni. Plitvo morje poraščajo mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo v vodi in proizvajajo celo veliko več kisika kot tropski gozdovi. Na žalost so le-ta zaradi interesa naseljevanja prebivalstva ob obali bila posekana in tako tudi dokaj iztrebljena. Na drevesih oziroma v koreninah pa najdeš zelo pester živalski in rastlinski svet.
Po enem tednu se že navadiš na tamkajšnje življenje, ampak doma te čakajo družina in službene obveznosti. Vrnila sem se z veliko novega znanja, izkušenj in doživetij, ki jih bom zagotovo vnesla v svoje delo. In ko vidiš drugi svet, drugačno kulturo in način življenja, spoznaš, da je svet doma in kako zelo pomembno je, da si ponosen na to, kar imaš.
Monika Krančič
Na šolski skupnosti smo se na današnjem srečanju ponovno ukvarjali z duševnim zdravjem, kar je tudi tema otroškega parlamenta. Medse smo povabili Tomaža Čarnija, diplomiranega zdravstvenika iz Centra za krepitev zdravja Murska Sobota. Izvedli smo predavanje z delavnico, kjer smo osvetlili pojme duševnega zdravja; ukvarjali smo se s stresom – tako negativnim kot tudi pozitivnim; okoljem, ki vpliva na naše duševno zdravje ter ostalimi dejavniki, ki vplivajo na nas.
S predavanja smo odšli opolnomočeni z nekaterimi novimi znanji in vidiki za katere želimo, da nam bodo v pomoč pri ohranjanju našega duševnega zdravja.
Renata K. Vöröš in Melita Čeleš,
mentorici ŠS in OP
